ónkraj oblikovanja: kakšen je dobro zasnovan vrt?

INTERVJU ZA REVIJO ROŽE & VRT

Spraševal: Stane Sušnik

junij 2021

Klepet ob čaju: KAKŠEN JE DOBRO ZASNOVAN VRT?

V Sloveniji je delež ljudi, ki živijo v lastnih hišah, precej večji kot v drugih primerljivih državah. Hišo praviloma obdaja zemljišče, na katerem (skoraj brez izjeme) leži tudi vrt. Pri novogradnjah se lastniki vse bolj zavedajo, da je okolico hiše, ne le vrt, priporočljivo urediti s strokovno pomočjo, saj bo tako prostor najbolj ustrezno izkoriščen, njihove potrebe in želje pa kar se da uresničene.

V nizu pogovorov z uveljavljenimi krajinskimi arhitekti in oblikovalci vrtov, ki jih bomo objavljali v prihodnjih mesecih, želimo približati prednosti načrtovanja vrtov, odgovoriti na dileme o potrebi po strokovnem pristopu pri oblikovanju prostora in ponuditi nasvete lastnikom vrtov in zemljišč.

V prvem pogovoru smo o teh temah spregovorili z dr. Tino Demšar, ki se že dve desetletji preživlja z načrtovanjem zasebnih vrtov in javnih projektov ter vodi atelje Ónkraj.

Katere so najbolj pogoste zahteve naročnikov, kakšen vrt želijo?

Veliko naročnikov želi vrt, s katerim je čim manj dela. Veliko jih izrazi željo po letni kuhinji; življenje se vedno bolj prenaša iz hiše na vrt. Pogosta je želja po vodnem motivu, po plavalnem bazenu. Večina naročnikov si želi na vrtu tudi lopo, v kateri bodo hranili vrtno orodje, kolesa ipd. Naročniki, ki jim vrt izjemno veliko pomeni, si želijo na vrtu res vse: bazen, letno kuhinjo, celo savno. Vrt pa je vedno potrebno oblikovati tako, da bo predstavljal zaokroženo celoto. To je mogoče doseči tudi z materiali, ki niso posebno dragi. Tako npr. na vrt umestimo peščene površine in premišljeno postavimo zidove. Sicer pa me naročniki pokličejo najpogosteje tudi za to, da bi jim pomagala rešiti težave, ki jim sami niso kos.

Katere ključne prednosti načrtovanega vrta bi izpostavili?

Danes so naročniki vse bolj izobraženi in zahtevni, saj na spletu vidijo raznolike možnosti in stile; jasno jim je, kaj jim je všeč, težava pa nastopi, ko vseh delčkov ne znajo sestaviti v skladno celoto. Ob vseh teh zamislih jim prav strokovnjak za urejanje vrta lahko svetuje, katere njihove želje so uresničljive in katere niso. Oblikuje jim rešitev, ki jim bo pisana na kožo in bo čim bolj uresničila njihove želje. Izkušen oblikovalec vrtov zna analitično videti prostor in hkrati oceniti naročnika. Zazna torej tisto, česar naročniki niti ne znajo izraziti.

Sama skušam naročnika »razbrati«. Pomembno je, ali je sam, ali gre za par, ima družino, psa? Hitro moram ugotoviti, kakšen tip človeka je, kako živi. Prav tako moram analitično oceniti prostor in zaznati morebitne težave ter najti njihove rešitve. Ob prepoznanih prostorskih dejavnikih in značilnostih naročnikov moram upoštevati tudi kaj je mogoče izvesti na lokaciji in kolikšna sredstva so potrebna za to. Ko združim vse te dejavnike, šele lahko nastane ustrezen načrt vrta.

Verjetno res ni mogoče pričakovati, da bi lastnik znal predvideti, kako se bo npr. drevnina razrasla na v prihodnjih dveh desetletjih. Tudi vseh potrebnih posegov na zemljišču ne more predvideti.

Pred kratkim me je eden mojih naročnikov poklical, ali lahko svetilko, predvideno v načrtu, premakne za 20 cm. Seveda lahko, sem mu odgovorila, ravno tako je na primer z rastlinami.

Zasnova, ki jo oblikujem, predstavlja »hrbtenico«, osnovo, ki ji pripnemo željeno vsebino. Pri tem niso tako pomembne čisto vse podrobnosti – važna je osnovna ideja vrta, ki bo prepoznavna tudi čez dvajset let. Dotlej se bodo morda že zamenjali lastniki hiše in vrta ter ga preoblikovali po svojem okusu; glavni gradniki vrta, zidovi, večje tlakovane površine, večja drevesa, pa morajo še vedno delovati celovito in funkcionalno.

Marsikdo meni, da je načrt ureditve vrta le seznam rastlin, ki naj bi jih posadili…

Zasaditev je zame vedno le del celotnega mozaika ureditve. Ureditev vključuje tlake, oporne zidove, letno kuhinjo, pergole, svetila, ipd. Ravno osvetlitev je na primer zelo pomemben element, saj prijetno bivanje na vrtu podaljša v noč.

So pa nekaterim naročnikom rastline bolj pomembne, drugim manj. Nekateri ne želijo imeti z rastlinami nikakršnega dela; zanje predvidim živo mejo, npr. iz tise, ki zahteva le enkratno rez. Dodam okrasne trave, ki jih spomladi porežejo in nimajo več skrbi z njimi. Na večino vrtov poskušam vključiti skulpture, če imajo le naročniki čut za to. Z nekaj ključnimi potezami oblikujem prostor, ki bo estetsko nudil čim več – z čim manj dela.

So pa tudi taki, ki želijo od vrta več; prav zdaj sem načrtovala vrt za naročnika, ki želi na vrtu aktivno delati. Ko bo končal z delom v pisarni, želi doma z delom na vrtu 'odklopiti možgane'. Zvečer pa uživati med sprehodom po osvetljenem vrtu, sedeti med cvetlicami in pod krošnjami sadnih dreves. Prav med epidemijo se je tak odnos do vrta še poglobil.

Na vrtu prve skupine naročnikov bo torej manj rastlin. Vrt bo izčiščen, skorajda minimalističen. Na vrtu druge skupine naročnikov pa bo polno različnih rastlin, pogojno rečeno, pravi podeželski vrt, z delom namenjenim tudi pridelavi hrane.

Kako pa pomagate naročnikom, ki želijo svoj vrt samo prenoviti?

Najmanjši vrt, ki smo ga preoblikovali, je bil atrijski vrt, ki je meril zgolj 30 m2. Lastnica je na njem želela imeti prostor za žar, za otroško igro, za sadno drevo; zaslon pred pogledi sosedov… In smo skupaj uspeli uresničiti vse zahteve! Kot pri marsičem, so tudi na vrtu najboljše rešitve tiste, ki so najbolj preproste. Vrt naj ima manj elementov, a tisti naj bodo pravilno umeščeni.

Eden od naukov prof. Dušana Ogrina, začetnika krajinske arhitekture pri nas in mojega profesorja je, da je dobra zasnova vrta tista, pri kateri ne moreš ničesar dodati in ničesar odvzeti. Tega se držim pri svojem delu in mislim, da tudi naročnik prepozna dobro oblikovanje, četudi morda niti ne ve točno, zakaj mu ustreza.

Idealno je, kadar se lastnik odloči za strokovni nasvet glede ureditve okolice, še preden začne z gradnjo hiše, kajne?

Tako je, in takih je vse več. Moja prednost je v znanju z obeh področij: imam doktorat iz arhitekture in sem hkrati diplomirana inženirka krajinske arhitekture. Vedno me je zanimala ta povezava hiša - vrt, eksterier - interier. To se mi zdi nedeljivo: hiša od vrta in vrt od hiše. Morata se dopolnjevati, prepletati.

Večkrat mi je hudo, ko me naročniki pokličejo, ko hiša že stoji in je v prostor čisto napačno umeščena. Umeščenost objekta je danes že tako omejena s prostorskimi plani, pogoji itd. Če me torej nekdo pokliče pred začetkom načrtovanja hiše in okolice, bosta med izdelavo Idejne zasnove lahko nastala precej drugačna hiša in vrt. Idealno je, če znamo preplesti notranje in zunanje prostore tako, da se meja med njimi zabriše. Že dvajset let se retorično sprašujem: zakaj se iz stanovanja selimo v hišo? Menim, da predvsem zaradi vrta. Upam pa si reči, da se med načrtovanjem hiše pogosto pozabi ravno na to povezavo z vrtom.

Druga velika napaka, na katero naletim, je odstranitev velikih, odraslih dreves pred pričetkom gradnje. Če bi vsak graditelj hiše najprej stopil v vrtnarijo in si ogledal cene takšnih, 5 do 10 metrskih dreves, bi se krepko zamislil, preden bi posekal bogastvo, ki raste toliko in toliko let.

Marsikdo si ne upa razmišljati o pomoči krajinskega arhitekta, ker se boji velikih stroškov, povezanih z načrtom vrta…

Saj načrt ni edina možnost. Obstaja tudi svetovanje, ki mora potekati na lokaciji. Takrat krajinski arhitekt 'na hitro' prečita človeka in prostor ter naročniku 'naskicira' osnutek. V dveh urah lahko nastane prej omenjena »hrbtenica« vrta, če le ima oblikovalec vrta ustrezno znanje in izkušnje. Oblikuje se osnovna dispozicija materialov, vrtnih elementov, približna mesta zasaditve, osvetlitve, itd. Na ta način naročnik pridobi nov pogled na svoj vrt. To seveda ni izvedbeni načrt z merami in detajli, lahko pa s takšnim izhodiščem malce bolj spreten lastnik, že prične urejati vrt.

Naslednji korak v načrtovanju je celovita idejna zasnova, iz katere je razvidno oblikovanje vseh vrtnih elementov in stikov s hišo. V tej fazi nastane tudi 3D vizualizacija. Sama v idejnih zasnovah vedno načrtujem tudi v 3d prostoru, kjer sproti in skupaj z naročniki rešimo večino oblikovalskih dilem. Nekateri naročniki poleg Idejne zasnove naročijo tudi izvedbene načrte in projektantski nadzor izvedbe. Z dobrim načrtom se namreč zagotovi vrhunski končni rezultat, ki ni vedno najdražji.

Bi lahko rekli, kakšen je značilni slovenski vrt dandanes?

Samooskrba postaja vse pomembnejša. Tudi na največjih in bolj bogato oblikovanih vrtovih, že skoraj praviloma vključim vsaj nekaj dvignjenih gred; hkrati pa je pridelovanje hrane na vrtu že od nekdaj značilno za slovenske vrtove. Še morda v premislek bralcem; naj bo čim več regionalno prepoznavnih vrtov; takšnih, kjer samemu izboru rastlin in grajenih elementov botruje regija, v kateri se vrt nahaja.