zadnji zapisi

arhiv

ključne besede

ónkraj oblikovanja: grmovnice namesto ograj?

Na sprehodu oni dan, ograje namesto grmovnic. Lesene, zidane, kovinske; vsaka različna, nobena prav hudo lepa. In za njimi ter med njimi, sem in tja kakšna izgubljena živa meja.


Sklenjene zasaditve cvetočih ali vedno zelenih, striženih ali prosto rastočih grmovnic so, vsaj zame, tisti gradnik vrtov in krajine, še posebej pa urbanih sosesk, ki v prostor vnesejo mehkobo ter življenje. Življenje imajo zapisano že v imenu- žive meje.


Lahko bi zapisali, da v prostor vnašajo kulturo- odraz človekovega ustvarjanja in delovanja. Lepo negovane žive meje namreč odražajo skrb za lastno in s tem tudi širšo okolico. Kako do pravega izbora rastlin za 'žive' meje, pa vsaj čisto malo odstrem v nadaljevanju.


Najprej morda splošna razdelitev živih mej; lahko jih razdelimo v dve skupini. Prve bi bile tiste, ki jih obrezujemo ter s tem oblikujemo v prav posebne oblike ali namene. Druge pa so prosto rastoče in se razvijajo, živijo prav svojeglavo po svoje. Primernost oziroma vaš izbor prve ali druge skupine je, tako na prvi pogled, odvisna od (ne)redne oskrbe. Če nimate časa ali želje po rednem striženju, oblikovanju in pometanju, je morda prosto rastoča živa meja bolj primerna za vaš vrt. Ne smemo seveda zanemariti dejavnikov podnebja- vplivov makro lokacije (primorske rastline ne bodo dobro uspevale v celinski Sloveniji) in mikro lokacije (osončenje, tla in lega žive meje).


Poleg precej uveljavljenega ligustra oziroma jajčastolistne kaline (Liguster ovalifolium) je na voljo v vrtnarijah res velika in raznolika množica rastlin, primernih za ustvarjanje zelenih pregrad. A pregrajevanje prostora je morda le čisto prva naloga živih mej.


Z njimi obogatimo prostor in navzven pokažemo skrb za okolje. So živ material, ki se spreminja z letnimi časi in zato v prostor vnašajo raznolikost ter s tem vplivajo na naše počutje. Sigurno ste se že kdaj spomladi sprehodili ob zgoščeni zasaditvi bele medvejke (Spiraea vanhouttei ali arguta), ki je s slapovi cvetov v belem vabila čebele in metulje. Vas ni to spravilo v dobro voljo?


Še ena razdelitev živih mej je smiselna, in sicer na vedno zelene ter listopadne žive meje.


Vedno zelene žive meje bodo prišle v poštev povsod tam, kjer bi radi skrivali poglede na vrt in iz njega. Morda je pri sosedu kaj takšnega kar ne bi želeli gledati pozimi, ko listopadne rastline odvržejo svojo poletno obleko. Ja, tisti sosed na primer, ki ima na dvorišču razstavljen pokvarjen pralni stroj in mu vrt krasi na pol podrta lopa. Vedno zelene žive meje bodo sosedove artefakte odlično zakrile. Še eno dobro lastnost imajo - poleg te, da sooblikujejo vrt takrat, ko ostale, listopadne rastline mirujejo; lahko jih oblikujemo v zanimive oblike.


Tiso, lat. Taxus baccata, obrezujemo bolj poredko oziroma po potrebi, če pa jo spustimo, da prosto raste, bo zavzela prostor širok tudi več metrov. Velika vedno zelena gmota tise bo zagotovo prišla prav na večjih vrtovih in vrtovih, ki mejijo na prometnice.


Med vednozelene grmovnice, ki so dokaj pogoste na slovenskih vrtovih, prištevamo tudi kleke, lat. Thuja occidentalis in paciprese, lat. Chamaecyparis lawsoniana Leylandii. Klekove žive meje so še posebej lepe, ko jih strižemo in oblikujemo v kombinaciji s tisami, kontrast v svetli in temno zeleni barvi bo ustvaril globino in živahnost. Vijugajoče oblikovana klekova živa meja na vrtu nad Ljubljano razgibano sooblikuje prehod bivalnega vrta v prosto naravo v ozadju.


Listopadne žive meje zajemajo vse cvetoče, strižene ali prosto rastoče žive meje, ki jeseni zgubijo liste. Še posebej zanimive so v kombinacijah z vedno zelenimi živimi mejami, tako kot na vrtu pri Ljubljani. Kot samostojne vrtne poteze bodo hortenzije na pravih legah bogato krasile meje. Kombinacija gozdne hortenzije, lat. Hydrangea arborescens 'Annabelle' in lataste hortenzije, lat. Hydrangea paniculata 'Limelight' bo skozi celo leto zanimiva. Še posebej očarljiva grmovnica je brogovita, lat. Viburnum opulus, ki je najlepša, ko se preveša čez ograjo ali druge nižje grmovnice in trajnice. Za neprehodne žive meje bo poskrbel glog, lat. Crataegus laevigata, ki ga lahko strižemo in sadimo v kombinacije z drugimi vrstami.


Ko sadimo žive meje, se, kjer je to le mogoče, izognite sajenju v eno ravno vrsto. Več planov oblikujte, od notranjosti vrta navzven. Žive meje namreč niso edini način zapiranja, ograjevanja vrta proti zunanjemu svetu. Ravno toliko kot oblikovanje meja navzven, je pomemben pogled z vrta v zunanji prostor. V bogato zasnovani meji vrta, oblikovani stopničasto po višini od trate do trajnic in grmovnic pa vse do najvišje- vedno zelene žive meje, se lahko sprehodijo navadna špajka (Centranthus ruber 'Albus'), vrtnice (Rosa 'Winchester Cathedral' in Rosa 'Mary Rose'), visoki talin (Thalictrum rochebrunianum), navadni bodoglavec (Echinops sp.) in mačja meta (Nepeta 'Six Hills Giant'). Bogastvo arom, tekstur, barv in malih živalic vas bo razveselilo.


torej, kako boste zasnovali meje svojega vrta? grajeno, v kombinaciji grajenega z zelenim ali zgolj z živim materialom- grmovnicami in trajnicami? bodo te strižene ali prosto rastoče? kakršnakoli bo, naj razveseli vas in mimoidoče s svojo lepoto ter regiji primerno kombinacijo rastlin.

  • Facebook - Black Circle
  • Instagram - Black Circle

©2017 atelje ónkraj

projekti: dr. arh. Tina Demšar, univ. dipl. inž. kraj. arh., atelje ónkraj

avtorji fotografij: Tina Demšar, Tine Kušar, Gregor Cokan, Peter Irman, Miran Kambič