ónkraj oblikovanja: zelene strehe

Zelene strehe predstavljajo arhitekturo, ki naravi vrača prostor in niso novotarija, ki bi bila v trendu za kratek čas. Zelene strehe ustvarjajo boljšo mikroklimo in s tem predvsem v mestih pomembno doprinesejo k ekologiji in varovanju okolja. A zelene strehe niso samo za poslovne, velike stavbe, temveč lahko prostor izvrstno sooblikujejo tudi v manjšem merilu. Nekaj osnovnih zakonitosti je pri tem potrebno spoznati in upoštevati.

 

Zelene strehe delimo na tri glavne skupine. Razdelitev je odvisna od vrste vegetacije, ki jo želimo in zahteve njihovega vzdrževanja. Poznamo intenzivne zelene strehe, pol- intenzivne zelene strehe in ekstenzivne zelene strehe. Že iz imen lahko sklepamo s katerimi bo največ dela.

 

Zelene strehe lahko sestavljajo travnate površine, ki jih je potrebno redno kositi in vzdrževati. Vendar lahko zelene strehe sestavljajo tudi različne trajnice, zeli in sedumi, ki zahtevajo minimalno vzdrževanje. Na strehe, ki imajo pred pripravljen ustrezen substrat pa tudi grmovnice, okrasne trave in drevesa. Sestava zasaditve je odvisna torej tudi od višine zemljine- substrata, ki ga imamo na voljo. Debelina substrata pa je seveda odvisna od nosilnosti strehe, na kateri želimo zeleno streho ustvariti.

 

Pri odločitvi ZA zeleno streho, KJE bo ta zelena streha stala in KAKŠNE vrste zeleno streho želimo naj torej sodelujejo različni strokovnjaki: krajinski arhitekt, arhitekt in vrtnar; pri večjih obremenitvah na samo nosilno konstrukcijo objekta pa nujno vključite tudi statika.

 

Kako se torej posamezne zelene strehe razlikujejo med seboj?

 

Intenzivne so tiste zelene strehe, ki poleg vloženega dela zahtevajo največ substrata. Govorimo o najmanj 40 cm globine, da lahko na njih zasadimo grmovnice, trato in drevesa. Predvsem v mestih, kjer je stiska s prostorom največja in kjer se poleti temperature strmo dvigajo zaradi veliko pozidanega prostora, tovrstne zelene strehe predstavljajo odlično nadomestilo in dvig bivanjske kulture za prebivalce. Sprehodite se kdaj z analitičnimi očmi poleti po mestu. Vsi iščemo senco in hlad pred pripeko, ki se ujame med visoke stene, hiš, stolpnic in betona. Beton, kovina in steklo namesto čudovitih vrtov, ki bi lahko krasili celotne strešne prostore,  hladili in vlažili zrak ter lepšali poglede in predstavljali zanimiv doživljajski prostor. 

 

Pol-intenzivne so tiste zelene strehe, na katerih bomo pridno kosili trato in bodo uspevale na manjši višini substrata. Substrata naj bi bilo vsaj 20 do 25 cm. Zaradi višine substrata bomo pol-intenzivne zelene strehe, tako kot intenzivne, lahko ustvarili le na strehah, ki to omogočajo. Strehe morajo ustrezno nosilne, kar na primer omogočajo armirano betonske strehe. Za strehe, ki jih pokonci držijo lahke pod-konstrukcije, na primer iz lesa in kovine, bodo primerne zadnje izmed zelenih streh - ekstenzivne.

 

Ekstenzivne zelene strehe so tiste, kjer bomo gospodarili, kot pravi Slovar slovenskega knjižnega jezika- z malo dela in kapitala na enoto zemljiške površine. Dovolj bo zemljine med 4 in 10 cm. Na takšen substrat bomo sadili nizke rastline, ki bodo ustvarile pisane preproge v zeleno rumenih in drugih zemeljskih tonih. Tu pridejo v poštev sedumi, zeli in sočnice. Z njimi ne bomo imeli dela s košnjo, zalivali jih bomo le izjemoma.

 

S pravočasnim in pravilnim načrtovanjem sodobne arhitekture, tako tiste z ravno streho kot v naklonu, lahko ustvarimo razgibane in zanimive prostore. Zelene strehe, kot videzni in klimatski prostorski doprinos v Sloveniji na žalost še niso zaživele. Kako torej pristopiti in vzpodbuditi k večji uporabi zelenih streh v vedno bolj pozidanem svetu?

 

 

Please reload

zadnji zapisi

Please reload

arhiv

Please reload

ključne besede

Please reload

  • Facebook - Black Circle
  • Instagram - Black Circle

©2017 atelje ónkraj

projekti: dr. arh. Tina Demšar, univ. dipl. inž. kraj. arh., atelje ónkraj

avtorji fotografij: Tina Demšar, Tine Kušar, Gregor Cokan, Peter Irman, Miran Kambič