zadnji zapisi

arhiv

ključne besede

kako izbrati rastline? nasveti ónkraj oblikovanja


Pomlad je; ravno še pravi čas za oblikovanje in pripravo vrtov na dolgo poletje in jesen. Preden se zaženete v vrtnarije, opremljeni s čudovitimi fotografijami rastlin iz Pinteresta ali vrtnarskih revij, pa tokrat razmislek o samem izboru rastlin.

Rastline so sestavni element vrta, ki skupaj z grajenimi elementi na vrtu (zidovi, tlaki, pergole, letne kuhinje in podobno), soustvarijo končni in željeni izgled. Prevečkrat pa se zgodi, da izbrane rastline med seboj po svojih zahtevah in značilnih potezah niso usklajene. Da se na primer sencoljubna rastlina sadi na preveč osončeno mesto na vrtu. Ali pa se sivka sadi skupaj z japonskim javorjem, ki sta regionalno celine narazen in se to odraža v njuni rasti, značilni obliki ter barvi. V pomoč pri izboru rastlin naj vam bodo naslednji koraki:

KORAK 1 / KOLIKO PROSTORA IMAM NA VOLJO?

Prvi korak, ki ga naredite je, da izmerite in predvidite glavna razmerja na vrtu - koliko prostora je na voljo in katere vrtne elemente želite na vrtu imeti. Kako velika naj bo terasa in koliko ljudi bo običajno sedelo za mizo. Ali je potrebno zasaditi robove vrta za večjo zasebnost z večjimi rastlinami? Ko ugotovite koliko prostora bodo na vrtu imele rastline za svojo rast in na kakšnih mestih bodo rasle, greste k naslednjemu koraku.

KORAK 2 / KATERE RASTLINE SO PRIMERNE ZA MOJ VRT?

Izbor rastlin je vedno potrebno prilagoditi velikosti in lokaciji. Poglejte kateri deli vrta so v senci ali na soncu. Opazujte ali je na vrtu veliko vlage oziroma ali bo zaradi pomanjkanja vode potrebno izbrati rastline, ki jim dobro odcedna tla ugajajo ter najlepše uspevajo ravno na žgočem soncu.

KORAK 3 / GLAVNA TEMATIKA VRTA?

Kakšnemu namenu bo vrt služil je naslednje vprašanje, na katerega si poskusite odgovoriti. Bo namenjen uživanju ali delu? Pridelavi hrane ali zgolj poležavanju na ležalniku v senci pod krošnjami dreves? Slog oblikovanja vrta in oblika osnovnih elementov namreč sledi funkcionalnim zahtevam in pravilno izbrane rastline podprejo začrtano zasnovo.

KORAK 4 / KATERA RASTLINA MI JE NAJBOLJ VŠEČ?

Glede na rastiščne razmere na vrtu in glede na namen vrta lahko sedaj izluščite glavne rastline, brez katerih si vrta ne želite predstavljati. Je to morda dišeča sivka na sončnem vrtu? Hortenzije in potonike na senčnem vrtu? Da naloga ne bo pretežka, izberite za začetek po eno rastlino iz skupine dreves, grmovnic, trajnic, okrasnih trav, pokrovnic in vzpenjalk.

KORAK 5 / KATERE RASTLINE GREDO SKUPAJ?

Nekatere kombinacije rastlin so skozi pridobljene izkušnje najboljše tako oblikovno kot rastiščno. Izbor rastlin se mora navezati na korak 3, s katerim izluščimo kakšnemu namenu in stilu želimo vrt približati. Dve glavni, oblikovno – vsebinski skupini rastlin in značilnih potez vrtov sem strnila spodaj. V skupini 1 sta glede na nasprotne rastiščne pogoje oblikovana 2 prepoznavna tipa vrta, sončni in senčni. V skupini 2 pa sem zajela štiri, oblikovno različne tipe vrtov, in sicer divji vrt, formalni vrt, podeželski vrt ter moderni vrt.

SKUPINA 1 / RASTIŠČNE RAZMERE

SONČNI, MEDITERANSKI VRT – izbrati boste morali rastline, ki imajo rade sončne prostore in suhe talne razmere. Tukaj se med seboj lepo ujamejo na primer modro cvetoče rastline, navadna sivka ali večji lavandin (lat. Lavandula x intermedia), patagonski sporiš (lat. Verbena bonariensis) ter ruski žajbelj (lat. Perovskia atriplicifolia 'Blue Spire'). Odvisno od barv, ki so vam všeč lahko osnovo- modro cvetoče rastline, nadgradite z belo cvetočimi trajnicam ali z rastlinami, ki cvetijo v toplih barvah od rumene, oranžne do rdeče. Za močno barvno popestritev so na primer zelo zanimive krokozmije (lat. Crocosmia sp.), ki bodo z rumenimi, oranžnimi ali rdečimi cvetovi zagotovo 'razburkale' videz vrta. Za umirjene barvne kombinacije so primerne belo rožnato cvetoče rastline, na primer pokrovne belo cvetoče dišeče vrtnice, jetičnik (lat. Veronicastrum virginicum) ali hermelike (Sedum 'Herbstfreunde'). Kombinacija sivke in vrtnic bo poleg dišečega vrta in lepe barvne kombinacije še posebej odlična zato, ker vonj sivke odganja uši, ki imajo vrtnice zelo rade.

SENČNI, GOZDNI VRT – izbrati boste morali rastline, ki uspevajo dobro v senci in na vlažnih rastiščih. Hortenzije, potonike, rododendroni in japonski javorji so lahko osnova za izbor preostalih rastlin. Vednozelene pokrovnice, zimzelen in bršljan (na primer Hedera helix 'Ivalace', ki ima zanimive, čipkasto nakodrane liste) ter ostale, bodo dobra alternativa trati, ki na senčnih vrtovih slabo uspeva, saj jo hitro prerastejo mahi in pleveli.

SKUPINA 2 /

DIVJI VRT – zaznamujejo ga okrasne trave v kombinacijah s trajnicami, ki ne zahtevajo veliko vzdrževanja in grmovnicami, ki jih najdemo na travnikih in gozdnem robu. Takšni grmovnici sta na primer šipek in bezeg, ki sta zelo uporabna tudi v kuhinji. Zanimiva je avtohtona vzpenjalka kovačnik, ki v naravi prerašča grmovnice in drevesa ter ima opojen vonj po medu ter cveti celo poletje. Še posebej pozorno pa na divjem tipu vrtov sadimo rastline, ki privabljajo metulje in čebele; na primer metulnjike (lat. Buddleja davidii in druge), velike grmovnice s čudovitimi cvetovi na dolgih vejah.

FORMALNI VRT – če so vam všeč zgodovinski vrtovi in parki (na primer baročni Versailles), pravilne oblike, simetrija in strižene rastline, bodo gabri, bukve in tise za strižene žive meje odličen izbor. Lipe bodo prave za zasaditev drevoredov ali za posamično, soliterno drevo kot poudarek. Namesto pušpana se za strižene poteze in obrobe trenutno sadita dve drugi grmovnici, kosteničevje (lat. Lonicera nitida 'Maigrun'), ki zraste tudi do enega metra ter pušpanolistni češmin (Berberis buxifolia 'Nana'), ki zraste tja do štirideset centimetrov. Obe grmovnici se lepo striže v oblike ter sta, tako kot pušpan, vednozeleni.

PODEŽELSKI VRT – na podeželskih vrtovih so nekdaj kraljevale vrtnice, hortenzije, naprstec in astre, pridelovala se je hrana, gojila so se zelišča, v bližini domačij pa so visokodebelni sadovnjaki uokvirjali poglede in lastnikom nudili ozimnico. Preprosti motivi in utilitarnost zaznamujejo podeželske vrtove, ki so lepi v svoji skladnosti. Velikocvetne hortenzije in različne cvetoče trajnice bodo prepoznavno ustvarjale podeželski vrt.

MODERNI VRT – moderni vrtovi so pogosto namenjeni reprezentančnemu izgledu, preživljanju prostega časa, igri z otroci in druženju s prijatelji. Čim manj vzdrževanja je najbolj pogosta zahteva pri naročnikih modernih vrtov, zato so okrasne trave zagotovo primerne rastline. Visoke miskante (lat. Miscanthus sinensis 'Gracillimus') posadite v sklenjene večje poteze. Lisičjerepa perjanka (lat. Pennisetum alopecuroides 'Hammeln') bo čudovito členila vrt v daljših linijah ob robu trate. Posamične gruče drevja (na primer himalajskih brez, ki jih odlikuje snežno belo lubje) ter odprti, travnati prostori naj bodo gradniki modernih vrtov z vednozelenimi zasaditvami na robovih, ki bodo olajšale vzdrževanje.

Če se vam zdi izbiranje rastlin in oblikovanje zasaditvenega načrta vseeno (pre)zapleten postopek, a si vseeno želite zasaditev, ki bo zanimiva skozi celo leto, kjer se bodo ravno prav bohotile cvetoče grmovnice in trajnice ter bo vrt oblikovan brezčasno in lokaciji primerno, brez zadržkov pišite na atelje ónkraj, poletje je že čisto blizu!

#oblikovanjevrtov #landscapedesign #krajinskaarhitektura #ateljeonkraj #nasvetarhitekta

  • Facebook - Black Circle
  • Instagram - Black Circle

©2017 atelje ónkraj

projekti: dr. arh. Tina Demšar, univ. dipl. inž. kraj. arh., atelje ónkraj

avtorji fotografij: Tina Demšar, Tine Kušar, Gregor Cokan, Peter Irman, Miran Kambič