atelje ónkraj: vrt po meri uporabnika.
Nekaj sem ugotovila. Da lahko lastnike vrtov hitro razdelim v tri skupine. V prvo pašejo zagnani vrtnarji. Ti poznajo rast in lastnosti rastlin bolj od šolanih vrtnarjev, uživajo v delu na vrtu in zbirajo rastline z veliko ljubezni po celem svetu. Resno, plastično vrečko in steklenico vode nosijo vedno s seboj. A zakaj? Zato, ker lahko v vrečki, primerno namočeni z vodo, s pohajkovanj domov prinesejo nove sadike. Drugo skupino nasprotno krasi odpor do preobilnih vrtnarskih obveznosti in jim prioriteto na vrtu predstavlja čim manj vzdrževanja. Zato, da ostane več prostega časa za druženje ali počitek. Prav nič ni narobe ne z eno in ne z drugo 'ekstremnostjo'. Tretjo skupino, 'tisto nekje vmes', predstavlja večina ljudi. Da je na vrtu ravno prav zelenice za igro, ravno prav prostora za zelenjavni vrt ter ravno prav velika terasa z letno kuhinjo. Kam bi se uvrstili vi?
Oblikovanje vrta je vedno odvisno od našega načina življenja. V enem od prejšnjih zapisov sem zapisala nekaj začetnih pravil oblikovanja vrta; prvo pravilo je sodelovanje lastnika vrta ali graditelja hiše s krajinskim arhitektom in arhitektom. Drugo pravilo je bilo spisati seznam - projektni program vrta, da bomo vedeli kaj, kje in kdaj bomo na vrtu počeli. Tretje pravilo pa je bilo priprava dolgoročnega plana oblikovanja vrta. Tako bomo različne vrtne elemente oblikovali skladno; stroškovno in časovno pa bomo delo na vrtu lažje peljali skozi celo življenje.
Oblikovanje vrta za prvo skupino 'vrtoljubcev' se bo bistveno razlikovalo od oblikovanja vrta za ljudi, ki jim za vzdrževanje vrta ostane malo časa. Poudarek pri oblikovanju za prvo skupino bo na kompleksnih in raznolikih zbirkah rastlin, bogato zasajenih predelih vrta ter večji rabi trajnic, enoletnic in dvoletnic.
Strnjena zasaditev v rumeno vijola rdečkasti kombinaciji sestavljajo sporiš (Verbena bonariensis), gavre (Gaura lindheimeri 'Whirling Butterflies'), perovskija (Perovskia atriplicifolia 'Blue Spire'), koromač (Foeniculum vulgare ) in kosmeja (Cosmos atrosanguineus 'Chocolate' ) in dopolni okrasna trava perjanka (Pennisetum alopecuroides 'Hameln').
Kljub temu, da je danes na voljo množica rastlin z vsega sveta tudi pri nas, se pri načrtovanju skupin rastlin, ki jih boste sadili skupaj, najprej pozanimajte o njihovih potrebah. Rastline, ki uspevajo v senci, bodo na sončnih legah namreč zelo težko lepo uspevale in obratno- sonceljubne rastline sadite le na dobro osončena mesta. Med določanje rastišča posamezne rastline na vrtu pa ne vplivata zgolj sonce ali senca. Nekatere imajo rade vlago in kislo prst, druge bolj peščena in odcedna tla. Rastline, ki uspevajo pod enakimi pogoji zato sadimo skupaj. V vedno bolj ekstremnih vremenskih pogojih, ob daljših sušnih in vročih dnevih, je namreč sajenje 'pravih' rastlin na 'pravo' mesto toliko bolj pomembno. Hkrati pa bomo ob množici rastlin, ki so na voljo v vrtnarijah, ravno zaradi zahtev rastlin lažje zožili naš izbor. Ker vem kako je! Prideš v vrtnarijo, in cveti vse v norih barvah, in se ne moreš ustavit pri eni roži, pri tem seveda pozabiš, da je tvoj vrt zaradi neposrečene lege tudi poleti povprečne temperature 10 stopinj in kupiš najbolj dišeče dišavnice in mediteranske rastline. No, mi je zelo žal, ampak brez sonca in žgoče vročine bodo revice klavrno povešale glavo in tiho izdihnile čez kakšno leto. Če ne že prej. Ampak ne se bat. S pravim izborom rastlin bo tudi tak vrt poln cvetov. Le takih, ki so doma v senci in vlagi.
Avtohtonost rastlin je še posebej pomembna in opazna v mediteranskih vrtovih. Mlečki, žajblji in rožmarini, ki obkrožajo kamnite površine so skoraj nepogrešljiv del Mediterana. Polje sivke, z 200letno oljko v ozadju ter rožmarinom za vednozeleno živo mejo, prek katere se odpira pogled na morje, smo umestili v primorski vrt.
Izbor rastlin naj sledi glavni zamisli vrta. Če so vam všeč klasični vrtovi, pravilnih oblik in jasnih razmerij, naj bodo strižene oblike vednozelenih rastlin (tise (Taxus baccata), pušpana (Buxus microphylla), klekov (Thuja occidentalis), paciprese (Chamaecyparis lawsoniana), kosteničevja (Lonicera nitida 'Maigrun')) glavnina zasaditve. Lahko pa se, tako kot smo se mi na manjšem mestnem vrtu, poigrate s striženimi volumni pušpana (ali kosteničevja) in sivke.
Ljubitelji 'divjih vrtov' ste se ob omembi striženih rastlin verjetno stresli od groze. Divje vrtove, oblikovane v podobo vzeto iz narave, zaznamujejo namreč cvetoči travniki, prosto rastoče grmovnice in nepravilne poteze večjih grmovnih ali drevesnih zasaditev. Oba nasprotna pola vrtov sta enako lepa in poetična, meni pa je najbolj všeč vrt, ki združi oba - divjega in pravilnega. Saj smo tudi ljudje najsrečnejši ' v dvojini'. Kako že gre tista, nasprotja se privlačijo? V oblikovanju vrtov to drži!
Z oblikovanjem preproste betonske poti, ki se mehko vije med drevjem in zasaditvijo, ki preplete strižene prvine s prostorastočimi, smo oblikovali umirjen in romantičen podeželjski vrt.
Pravilno zasnovo striženih temnozelenih gmot in živih mej čudovito zmehčajo skupine okrasnih trav ter njihovo gibanje z vetrom. Visoka stebla in raznolike trajnice skupaj z okrasnimi travami; strižene oblike in prostorastoče skupine cvetočih grmovnic bodo v vrt vnesle zanimive poudarke in razgibale prostor. Veliko je možnosti ustvarjanja kontrastov znotraj harmonije z rastlinami. Uporabimo jih kot nadgradnjo grajenim elementom vrta.
Grajene prvine in rastlinska gradiva se v dobro oblikovanih vrtovih prepletejo v nedeljive celote, takšne, kjer drevesa uokvirijo zidove in poglede in kjer nam dišavnice zadišijo iz vrta v kuhinjo.
Skupno vsem raznolikim prvinam oblikovanja vrta, ne le zasaditvi, je smiselna in uravnotežena razporeditev programa v vrtu. Ko pišemo projektni program in imamo pred seboj množico zahtev, tudi nasprotujočih (prostor za smeti in bivalna terasa na primer res ne gresta skupaj), premislimo kje na vrtu so najlepše točke in kje tiste, kjer se (iskreno), ne bomo zadrževali. To je tisti kot vrta, kjer 'ta desni' sosed prerad poškili kaj bo za kosilo. In katere so točke vrta, kjer bomo morali zasaditi, zazidati in 'ne vem še kako' skriti gomilo rezervnih avtodelov (iz let, ko smo z Marjano Deržaj hiteli 'V Ljubljano') od 'taistega' soseda. Ker s sosedom se pa tudi ne bi kregali - ko gremo na dopust, namreč rad popazi na hišo.
Pri drugi skupini 'vrtoljubcev', tistih, ki v vsakodnevni stiski s časom na vrtu želijo sprostitev in ne garanja, vrt oblikujemo v enostavnih zasnovah in zasaditvah, ki zahtevajo manj vrtnarskega znanja. Aja, in časa!
Manjši vrt oblikujemo z zadržano zasaditvijo in večjo tlakovano površino - tako bo deloval večji. S premišljeno umestitvijo fiksne vrtne opreme - na primorskem vrtu smo oblikovali monolitno kamnito mizo in klop - hkrati rešimo več zagat z vrtno opremo. Ponavadi ni prostora za shranjevanje večje vrtne opreme pozimi - ta je ena od najbolj pogostih. Velik plus večjih vrtnih klopi pa je, da lahko gostimo bistveno več ljudi. Ja, tudi takšne vrtoljubce poznamo - kjer je namen vrta, terase, letne kuhinje in velike vrtne mize ravno druženje prijateljev. Za tiste, ki jih na vrtu rado zebe, pa še ena javna skrivnost. Na lesenem sedalu (če dobro pogledate detajl zgoraj, je les vpet v kamnit okvir) lahko sedimo že zgodaj spomladi, takoj ko ga segrejejo sončni žarki.
Večje tlakovane površine iz kvalitetnih materialov (kamen, les, keramika), zanimivo oblikovane vertikalne prvine (na primer razgibano oblikovana kamnita stena ali ograja) in posamezne vodne prvine (plavalni bazeni, vodne stene, ribnik, ipd.), vnesejo v vrtni prostor harmonijo na svojstven način in potrebujejo manj rednega vzdrževanja.
In zaključek? Vrt po meri uporabnika dosežemo z dobro premišljeno projektno nalogo in jasno zastavljeno vizijo oblikovanja. Skupna točka oblikovanja vrta za različne 'vrtoljubce' je harmonija posameznih vrtnih prvin in elementov. Tako kot je skupno vsem različnim ljubiteljem vrtov to, da se v katerem koli trenutku dneva na vrtu usedemo v miren kot, rečemo tistemu preveč radovednemu sosedu, da pride na kofe, se skupaj zazremo tja čez vrt (minus avtodeli, ki smo jih skrili za lesen plot in drevesa) in si napolnimo 'baterije'.
