ónkraj škarij: žlahtna umetnost topiarijev.

Beseda topiarij naj bi izvirala še iz urejanja vrtov v Grčiji in kasneje rimskih časov. Po nekaterih virih, naj bi bili imenovani topiarius celo grški sužnji - vrtni oblikovalci, ki so za imenitneže ustvarjali prepoznavne prostore, ustvarjali topos - kraj. Topia - pokrajina, pa so bile poimenovane tudi slikarije krajin, ki so v antičnih časih krasile stene atrijev in notranjosti vil. Veliko simbolike se je skrivalo v oblikovanju topiarijev skozi zgodovino ustvarjanja vrtov. A lepo po vrsti.

 

Topiarij je hortikulturno oblikovanje, običajno vednozelenih rastlin, iglavcev in listavcev, dreves in grmovnic. Oblikovani so z obrezovanjem po zastavljeni zamisli in predstavljajo najvišjo obliko vrtne umetnosti, lahko jim rečemo tudi žive skulpture. Sigurno smo že vsi občudovali spretnosti in znanje, ki se skrivajo za umetelno izččenimi japonskimi vrtovi ali veličastno soustvarjajo bahate baročne vrtove Francije. Toda tudi sodobni vrtni oblikovalci nismo imuni na izzive in oblike topiarijev v današnjih vrtovih. S topiariji lahko v vrt vnesemo hudomušne oblike. Če začetki oblikovanja striženih prvin vrtov segajo vse do antike, pa za njimi s hudomušnimi oblikami topiarijev ne zaostajajo renesančni vrtovi Italije. V srednjem veku so bile strižene oblike namreč bolj enostavne, zadržane in v skladu s strogostjo oblikovanja samostanskih vrtov. Renesansa pa, tako kot na drugih področjih, tudi v oblikovanje vrtov prinese veselje do življenja.

 

 Obrezovanje rastlin v domišljijske oblike ali oblike vzete iz narave, so značilne za angleške vrtove preteklosti, pa tudi sedanjosti. V Angliji so bile in so še vedno prav posebej modne raznolike umetnije živali na vrtovih; od slonov v naravni velikosti, ki se sprehajajo na vrtu, do gromozanskih kužkov, še kakšnega pava, zajce, ovce in pave boste našli. Umetelno oblikovane kokoši, ki tečejo čez vrt, je moč občudovati na vrtovih. Še posebej v tovrstnih ureditvah izstopajo 'abstrahirane' oblike kokoši v švedskem vrtu krajinskega arhitekta Sven-Ingvar Anderssona. Preoblikovane rastline imajo tako v evropski kot azijski krajinsko arhitekturni dediščini močan pomen.

 

Ni morda toliko pomembno, katere oblike ali motive bomo v topiarijih zasnovali in negovali, ključna sta sporočilnost in oblikovanje kompozicije vrta. S pravilno umestitvijo striženih prvin, lahko namreč vrtni prostor na primer skrijemo od preostalega sveta. Slednje je moč s pridom uporabiti pri sodobnem oblikovanju vrtov - ustvariti skriti vrt, v katerem se zrcali nebo; vrt, ki nam nudi zavetje in nas pomiri. Konec koncev pa so topiariji tudi dobra družba na zelenjavnih vrtovih, ki bodo delovali (s striženo obrobo in nekaj pravilno striženimi oblikami znotraj posameznih gredic) lepi in negovani tudi 'izven sezone'.

 

Še nekaj praktičnih nasvetov in izbor najbolj pogosto uporabljenih rastlin za oblikovanje, ki so dosegljive v skoraj vseh slovenskih vrtnarijah. Najbolj uporabne rastline so tiste, ki so primerne tudi za žive meje. Kosteničevje (Lonicera nitida 'Maigrun') lahko režemo zmerno in uspeva v vsaki vrtni zemlji. Zelo visokih višin sicer ne bo dosegala, je pa zato zelo dobra alternativa pušpanu (Buxus sempervirens ali Buxus microphylla). Tudi klek (Thuja occidentalis) je, ko je oblikovan v strnjeno, pravilno in gosto obliko, čudovit gradnik vrta. Ja, to je tista vednozelena grmovnica, ki jo tudi vrtnarji radi nazivajo kot cipreso.

 

 Tisa lahko, zaradi svoje zamolklo zelene, žlahtno temne barve in gostote, še posebej v kombinaciji z drugimi grmovnicami, v vrtu ustvari pravo igro svetlo – temno. Za dobre kombinacije striženih oblik in veliko odtenkov zelene barve poskrbita še gaber in bukev, ki sta oba zelo primerna za oblikovanje. Slednja mora biti že vzgajana za živo mejo, obe pa naj bosta - ko kupujemo sadike, obraščeni že od tal. Tako bo živo mejo ali topiarij lažje oblikovati v gosto raščeno obliko že od začetka. Bolj preprosti motivi striženih vrtnih prvin, žive meje, pa so primerne, no, kar priporočljive za podeželske vrtove, sadovnjake in kot obrobe cvetočih travnikov. Motiv žive meje, ki uokviri cvetoči travnik izraža prav poetično, podeželjsko romantično podobo.

 

Od dišavnic lahko za preoblikovane grede uporabimo sivke (Lavandula angustifolia) in rožmarin ()Rosmarinus officinalis). Lepe bodo strižene kerije (Kerria japonica) ali glog (Crataegus laevigata in druge).Če so nekdaj topiarije oblikovali v bogatih raznolikostih oblik in motivov, jih danes žal večina pozna v okrogli, piramidasti ali stožčasti obliki. Morda pa je le čas, da tudi na slovenskih vrtovih za dobro presenečenje na vrtu poskrbi kakšna hudomušna, zanimivo umeščena 'živa vrtna skulptura'. A brez enoletnic za obrobo prosim. Ónkraj trenutnih trendov je namreč bogastvo vrtnih motivov, ki izvira iz stoletij dolge kulture (pre)oblikovanja rastlin.

 

 

Please reload

zadnji zapisi

Please reload

arhiv

Please reload

ključne besede

Please reload

  • Facebook - Black Circle
  • Instagram - Black Circle

©2017 atelje ónkraj

projekti: dr. arh. Tina Demšar, univ. dipl. inž. kraj. arh., atelje ónkraj

avtorji fotografij: Tina Demšar, Tine Kušar, Gregor Cokan, Peter Irman, Miran Kambič