ónkraj rastlin: o drevesih; in nogah.

Drevesa.

Hermann Hesse je zapisal, da ceni drevesa, ki 'živijo v plemenih in družinah', v nasadih in gozdovih. Da pa bolj od vsega ceni drevesa, ki rastejo samostojno. Ki skozi življenje kljubujejo vsemu, da lahko (za)živijo v vsej svoji veličini. Osamelci; ponosni možje, kot Beethoven ali Nietzsche. Nič ni bolj svetega, pravi Hesse, kot čudovito, močno drevo.

Ne srečam več prav pogosto mogočnih dreves. Lip ali kostanjev na vaških trgih. Drevoredov velikih hrušk ob podeželskih cestah. Mogočnih orehov ali bukev. Od vetra ukrivljenih borovcev. Umaknili so se z vrtov, sodobnih parkov in drugih javnih prostorov. Tiho so se umaknili parkiriščem, cestam in hišam. Prepustili prostor manjšim sadikam, 'ustreznim' današnji velikosti vrtov ali globini 'malhe', ki ji rečemo občinski ali državni proračun. A čisto iskreno, na takšna, majhna drevesa, se težko obesi 'ta prava' gugalnica za vnuke. Predvsem pa ne vzamejo diha, ko jih srečaš na poti skozi vsakdan.

Dolgo nazaj sem prebrala, da vrednost posamičnega velikega drevesa narašča premo sorazmerno, tudi po merilu ekosistemske pomembnosti, tem bolj redko oziroma posamično se le-to pojavlja znotraj kmetijske ali pozidane krajine. Izjemnost drevesa ali skupine dreves lahko prepoznate tudi sami, na primer na podlagi njihove starosti, višine, obsega debla ali izjemnega habitusa.

ESTETSKE ZNAČILNOSTI

Verjetno je prva stvar, ki jo opazite pri rastlinah, njihovo cvetenje. Pri drevnini pa to ni prva stvar, ki bi jo (morali) upoštevati pri izboru. Drevesa imajo veliko estetskih značilnosti, ki jih delajo tako zelo zanimiva in raznolika. Njihov naravni habitus oziroma oblika rasti celotnega drevesa ter oblika rasti vej so na primer drugačne pri 'običajnih' in pri stebrastih rastlinah ter zopet drugačne pri povešavih sortah. Slednjih je v vrtnarijah še vedno precej, prav popularne so bile nekaj let, a me osebno, razen na primer res zanimivih vrb žalujk (Salix babylonica) ali močvirskih taksodijev (Taxodium distichum), ki se ogledujejo v vodni gladini, ne ganejo preveč. Zakaj? Če niso smiselno umeščene v celotno kompozicijo vrta, lahko hitro delujejo bolj kot karikatura in manj kot čudovita podoba umetnosti vrtnarstva ali narave.

Nekatera drevesa imajo zelo prepoznavne značilnosti, kot na primer značilna 'dežnikasta' rast okrasnih japonskih češenj (Prunus serrulata 'Kanzan'). Slednja pride lepo do izraza sajena v strnjene drevorede in malo manj kot posamično drevo. Pri nekaterih drevesih je poleg habitusa in cvetenja zanimiv tudi izgled lubja. Od čisto gladkega pri bukvah do reliefno in barvno raznolikega, na primer lubje platan ali javorja (Acer griseum).

Še posebej zanimivo bodo prišla na vrtu do izraza bela debla breze (Betula utilis var. jacquemontii), ki jih boste postavili pred temnejše ozadje in v družbo praproti ter jesenskih anemon (Anemone x hybridii 'Honorine Jobert').

Hecne prigode se spomnim iz časov študija, ki o ljubezni in občudovanju (dreves) pove veliko. Sošolec, vzporedni študent botanike, je svoji (tedanji) punci izrekel občudovanje, češ, da ima noge kot bukve. Pozabil pa je dodat, da je s tem seveda mislil na ravno, pravilno rast debla, na svileno gladko lubje. No, punca je (baje zaradi 'komplimenta') že dolgo bivša, mene pa ravno zaradi anekdote, lepe, ravne in pokončne bukve vsakič znova nasmejijo.

JESENSKO OBARVANI

Ravno tako kot habitus, cvetenje in lubje, je pri drevesih opazno in zaželeno jesensko obarvanje listov. Perzijske bukve (Parrotia persica) bodo postregle s širokim barvnim spektrom, ki seže od rumeno zelene do oranžne in celo zamolklo rdeče. Njihova več debelna in malce nižja rast je najbolj opazna v jesenskih in zimskih mesecih. Več debelnost in jesenska barva je zanimiva tudi pri kanadski šmarni hrušici (Amelanchier lamarckii), manjšem drevesu, ki se obarva od rumene do svetleče oranžne in celo vijolično rjave barve. To drevo je zaradi svoje velikosti in odpornosti sila primerno za manjše vrtove v mestih, saj dobro prenaša mestne podnebne razmere.

Za večje vrtove in drzne lastnike je barvno zanimivo izrazito drevo ginko (Ginko biloba), ki bo v jeseni prekrilo trato z živo rumeno preprogo listja; opozorilo je tu na mestu. V oktobru, ko se listje na tleh razkraja, lahko močno smrdi po kislem oziroma kot je hudomušno zapisal prof. Šiftar (v knjigi O izboru in uporabi drevnine za javne nasade), listje zasmrdi kot prepotene noge.

Še nekaj v jeseni zanimivih dreves (z manj vonja po prepotenih nogah) naj naštejem in sicer ambrovec (Liquidambar styraciflua) in jerebika, ki jo imajo zaradi plodov radi tudi ptiči (Sorbus hupehensis in Sorbus 'Joseph Rock').

S ŠKARJAMI OBLIKOVANI

Predvsem v strnjenih naseljih lahko na vrtu z različnimi kombinacijami oblikovanega in prosto rastočega drevja in grmovnic zagotovimo dobro mero zasebnosti. Oblikovani in striženi gabri dobro preprečujejo poglede v vrt ravno na višini oči. Rob vrta je lahko oblikovan strogo, a vseeno razgibano z različnimi višinami grmovnic ali okrasnih trav v nižjem planu zasaditve. Preproste, a zanimive moderne in izčiščene zasnove na vrtu ustvarijo občutek intimnosti in hkrati ne zahtevajo veliko vzdrževanja.

RASTIŠČNE ZAHTEVE

Za konec še nekaj praktičnih nasvetov. Ne sadite dreves čisto na vrh hribčkov, ki ste jih morda na novo oblikovali na vrtu, saj lahko ob dobro prepustnih tleh v sušnih obdobjih pride do pomanjkanja vode in posledično sušenja dreves. V primerih preoblikovanja terena drevesa sadite nižje, ob vznožje, in pazite, da bo drevje preskrbljeno z vodo in hranili tudi v hladnejših obdobjih, ki jih v Sloveniji lahko zaznamuje 'mrzla suša'.

Že Valvasor je v Slavi Vojvodine Kranjske opisal znatne razlike v podnebju Slovenije: medtem ko je na Gorenjskem zemlja še zmrznjena in v snegu, se na Dolenjskem že vse taja in odganja ter v Istri že vse cveti. Nizke temperature v Sloveniji bistveno vplivajo na sam izbor (predvsem tujerodne) drevnine, zato se rajši zadržimo pri uveljavljenih (ter avtohtonih) sortah in preverjenih sadikah. Pri okrasni drevnini so to na primer gabri, običajne in perzijske bukve, lipe, breze, jerebike, javorji ter drevnina, ki je zanimiva zaradi cvetov. Nekatere najlepše so magnolije, navadne in okrasne češnje ter jablane in okrasne slive.

Ko na novo urejate vrt in imate morda srečo, da na vrtu že živijo odrasla drevesa, ki bi jih želeli ohraniti, je nujno potrebno pri načrtovanju upoštevati višino na kateri drevesa rastejo in temu prilagoditi zasnovo vrta. Ob nasutju novega materiala namreč ne smemo zasuti korenin in koreninskega vratu drevesa. Ravno tako ne smemo okoli drevesa (minimalno naj bo to vsaj premer krošnje) ter po koreninah voziti z gradbenimi stroji. Vse to je potrebno pri gradnji upoštevati in drevesa, ki jih želimo ohraniti, v času gradnje zaščititi z ograjo. V nasprotnem primeru bo drevo (do)živelo bistveno krajši čas od pričakovane življenjske dobe.

torej, če se vrnem na začetek, mogočna drevesa ohranjajte in cenite, spočijte se v senci njihovih krošenj. Veselo zeleno rajanje vam želim, po možnosti okoli mogočnih debel starih dreves!