ónkraj starega: kako (ponovno) začeti?

Vsaka zgodba hiše in vrta od nekod izvira. Začetek lahko predstavlja skica na svežem listu papirja. Ponovni začetek lahko simbolizira prenova obstoječega vrtnega prostora. Preveritev in osvežitev načel ter osnov oblikovanja, je vedno dobrodošla.

 

Kako torej začeti?

 

            1

Vrtovi naj bi podpirali in dopolnjevali zasnovo hiše. Če ste torej pri snovanju hiše in vrta šele na začetku, naj razkrijem, da najboljši rezultati oblikovanja nastanejo, ko arhitekti in krajinski arhitekti z naročnikom sodelujemo od začetka. Redko je namreč hiša postavljena v čisto prazen prostor. Večkrat na 'odmerjeni' površini, že stoji vsaj kakšno drevo, morda zanimiva zložba skal. Če imamo prav posebno srečo, se nam z vrta odpira prelep pogled. Vse te raznolike dejavnike je za optimalen rezultat potrebno upoštevati tudi pri zasnovi hiše in ne samo vrta. Sodelovanje različnih strok in upoštevanje želja naročnika res ne gre zanemariti. To bi lahko zapisali kar kot prvo pravilo dobrega snovanja hiše in vrta.

 

Vrt na robu gozda: ko oblikujemo vrt, kjer je pred posegom že obstoječa krajina, kot tukaj strnjen borov gozd, je prednost dobrega oblikovalca v prepoznavanju obstoječih kvalitet in umestitvi novih elementov na način, ki te prostorske vrednote vključi in z novo zasnovo še poudari.

 

      2

Čisto na začetku je priporočljivo napisati vse želje, ki jim želimo na vrtu ugoditi. Drugo pravilo načrtovanja naj bo torej: sesti in spisati seznam prioritet. Ta je še posebej priporočljiv, če nas je v hiši več. Otroci bi imeli igrala, starši večjo teraso, morda zunanji tuš, letno kuhinjo, senčnico. Parkirišče za dva ali celo več avtomobilov, kjer skupaj biva več generacij. Vse želje bodo oblikovale 'projektni program', ki ga bo vesel vsak arhitekt oziroma krajinski arhitekt (poleg vas samih nad tem, da ste uspeli izluščiti bistvo). Projektni program bo predstavljal osnovo načrtu, ki jo lahko v grobi skici, strokovno imenovani coning, pripravimo tudi sami. Povedano preprosto, s seznamom želja- projektno nalogo in grobo zarisanim coningom bomo tudi sami hitro ugotovili, katere želje so visoko na hierarhični lestvici in katerih bi se zato lotili prvih.

Coning kot začetek oblikovanja predstavlja programsko zasnovo, ki jo umestimo v prostor v skladu s potrebami in željami. Je začetna točka, ki ji sledi nadaljnje, vedno bolj detajlno načrtovanje.

 

      3

Postopni koraki in majhni začetki, ne pa skok na glavo v kalno vodo, nam bodo delo na vrtu prikupili in olajšali. Hkrati bomo lahko posamezne dele vrta oblikovali v skladu s konceptom celote. Skladno zasnovan vrtni prostor namesto razdrobljenih delčkov in trenutnih navdihov ali nakupov ustvari ravno dolgoročni plan oblikovanja - tretje pravilo torej. V krajinski arhitekturi, v oblikovanju vrtov je ravno četrta dimenzija- čas, bistvenega pomena. Zasnova vrta naj nam bo pisana na kožo ne samo pri željah, temveč tudi pri obsegu dela in časa, ki ga lahko vložimo v negovanje vrta. Saj vemo, pomanjkanje vzdrževanja je na vrtu opazno bistveno prej kot pri hiši. Zidovi stojijo strumno, vzravnano bistveno dalj, kot propade tlak ali se zaraste vrt. Pa smo pri četrtem pravilu oblikovanja.

 

      4

Zasaditev naj ne bo oblikovana razdrobljeno, oziroma če jo primerjam z drobtinicami kruha, ki ostanejo na mizi po zajtrku - posamezne grmovnice naj ne bodo nadrobljene po celotni trati. Zasaditev oblikujte v strnjenih potezah in v večjih skupinah. Te bodo ustvarile prepoznavno kompozicijo oziroma podprle osnovno zasnovo vrta.

Če želimo vrt dojemati kot jasno oblikovan prostor, takšen nas bo namreč sprostil in umiril, je vedno priporočljivo najprej zastaviti večji odprti prostor. Tega lahko predstavlja trata ali tlakovana terasa, lahko pa tudi večja peščena ploskev, ki bo služila različnim namenom –na primer balinišču, parkirišču. Večji odprti prostor bo hkrati predstavljal kontrast strnjeni zasaditvi. Slednja bo ravno zato delovala bujno tudi pri manjšem številu sadik. Drug drugega bosta odprti in 'zapolnjeni' prostor poudarjala, sami pa bomo čiste travnate ploskve v vrtu veseli ob čisto vsaki košnji trate. Poznate vijuganje med posamičnimi grmovnicami, ki ste jih nakupili skozi leta in posadili enkrat sem, drugič tja? Časa nam vsem vedno primanjkuje, zato rajši predvidite grede, kjer bo ločnica med trato in gredo jasno nakazana in vzdrževana s poglobljenimi robniki. Prek poglobljenih robnikov boste kosilnico po vrtu 'sprehodili' ovir ter se izognili dodatnemu rezanju trave. Tako po filigransko, s škarjami. Križ vam bo hvaležen ;-)

 

      5

Če se vrnemo k času kot gradniku vrtov, pa pri izboru rastlin ne pomislite samo na čas njihovega cvetenja, temveč tudi na to kakšne so rastline pozimi. V vrtove je poleg prelepih trajnic, enoletnic, okrasnih trav in sadnega drevja, vedno priporočljivo vključiti tudi vednozelene grmovnice in okrasna drevesa. Zasaditve kot sestavni del vrta- kot morda glavni del vrta, naj bodo dinamične in naj vsebujejo različno visoke rastline. S tem bomo v vrtu ustvarili postopno oblikovane prehode ter harmoničen iztek vrta proti njegovim mejam. Še robov vrtov ne smemo pozabiti; ti so ravno tako pomembni kot osrednja odprta površina. V strnjenih naseljih bomo občutek zasebnosti na vrtu dosegli le z ustrezno oblikovanimi in zadosti visokimi robovi. Ti so lahko rastlinski (strnjena zasaditev grmovnic, živih mej in dreves) ali grajeni in oblikovani z ograjami (kamen, beton, les, kovina).

 

No tako, za (ponovni) začetek naj bo nekaj prvih nasvetov dovolj. Kaj pa vas (z)moti ali (raz)veseli na vrtu?

Please reload

zadnji zapisi

Please reload

arhiv

Please reload

ključne besede

Please reload

  • Facebook - Black Circle
  • Instagram - Black Circle

©2017 atelje ónkraj

projekti: dr. arh. Tina Demšar, univ. dipl. inž. kraj. arh., atelje ónkraj

avtorji fotografij: Tina Demšar, Tine Kušar, Gregor Cokan, Peter Irman, Miran Kambič